Ponedeljek zjutraj sva bla pa ze cist happy, saj naju je cakala divjina. Ob jutranji kavici sva pocakala na prevoz z rent-a-carja, nato pa Hoover Dam (hidroelektrarna). Gogi vedno sili v prepovedana obmocja. Super mesto za fotkanje elektrarne je bilo v bistvu zavarovano obmocje in po 20 sekundah, ko sva ze razkomoteno stopla iz avta, naju je presenetil serif, pri prici sva morala v avto in poslusat njegovo pridigo. Zadrzevanje smeha je bilo naporno. Krohotala sva se v avtu, on pa nama je celo zaustavil promet, da sva lahko varno zapeljala na glavno cesto.
Pri raziskovanju naju pridno usmerja Olgica (GPS navigacija), ki ji 100% zaupava. Kar nisva se mogla odlocit, al bi sla v nacionalni park Grand Canyon al ne. No pa sva le sla. Pot tja je bila res dolga, a nepozabna ... vozis se milje in milje, nikjer nicesar, sama puscava - res interesantno! Ko sva prispela na cilj, pa nama je vzelo sapo ... canyon je ogroooomen! Dolg je cca 440 km, sirok od 6 do 29 km, globok pa do 1,8 km. Juzni del parka lezi na povprecni nadmorski visini 2200 m.
Sva pa zelo razocarana, ker od tukaj nimava nic slik ... le zakaj!? ... verjetno so krivi kitajcki, ker so nama v New Yorku prodali pokvarjeno kartico!!!! Ja res sva jezna. Zdaj se trudiva, da najdeva na internetu kaj podobnega, kar sva videla.... Iskala vsa prenocisce, bila je tema, Olgica naju je posiljala ven iz parka, midva pa sva hotela ostati. Po dolgi voznji sva prispela na parkplac in se neskladno odlocla, da bova spala kar tam. Rangerji so pognali strah Tini v kosti, Gogi pa je s svojimi zgodbicami le se prilival bencin na ogenj. Po 15 minutah ciste teme in tisine v avtu, je Gogi kot vedno popustil, obrnil kljuc in odpeljal na "svetlo". Nasla sva trgovinco in restavracijo, nabavla prigrizke in karte. Najdla sva stavbo, za katero sva potem ugotovila, da je javna pralnica, Tina je posreceno vprasala usluzbenca, ce lahko prespiva kar tam... totaln smeh. Usmerl so naju v bliznji kamp. Zdej veva, da sva spala na 2000 m nadmorske visine v Hyundiju. V avtu sva igrala snops (mame, tu bi mogle bit pa zraven, ker se midva glede pravil nisva cist nc strinjala :). Noc je bila hudicevo dolga in naporna ...
Ob sedmih zjutraj sva ze drvela naprej in veselo fotografirala Canyon ... takrat se nisva vedela za pokvarjeno kartico. Zapustila sva nacionalni park z dobrimi obcutki, med potjo pri Indijancih kupila ogrlici in dirjala proti severu okoli parka!
Pri raziskovanju naju pridno usmerja Olgica (GPS navigacija), ki ji 100% zaupava. Kar nisva se mogla odlocit, al bi sla v nacionalni park Grand Canyon al ne. No pa sva le sla. Pot tja je bila res dolga, a nepozabna ... vozis se milje in milje, nikjer nicesar, sama puscava - res interesantno! Ko sva prispela na cilj, pa nama je vzelo sapo ... canyon je ogroooomen! Dolg je cca 440 km, sirok od 6 do 29 km, globok pa do 1,8 km. Juzni del parka lezi na povprecni nadmorski visini 2200 m.
Sva pa zelo razocarana, ker od tukaj nimava nic slik ... le zakaj!? ... verjetno so krivi kitajcki, ker so nama v New Yorku prodali pokvarjeno kartico!!!! Ja res sva jezna. Zdaj se trudiva, da najdeva na internetu kaj podobnega, kar sva videla.... Iskala vsa prenocisce, bila je tema, Olgica naju je posiljala ven iz parka, midva pa sva hotela ostati. Po dolgi voznji sva prispela na parkplac in se neskladno odlocla, da bova spala kar tam. Rangerji so pognali strah Tini v kosti, Gogi pa je s svojimi zgodbicami le se prilival bencin na ogenj. Po 15 minutah ciste teme in tisine v avtu, je Gogi kot vedno popustil, obrnil kljuc in odpeljal na "svetlo". Nasla sva trgovinco in restavracijo, nabavla prigrizke in karte. Najdla sva stavbo, za katero sva potem ugotovila, da je javna pralnica, Tina je posreceno vprasala usluzbenca, ce lahko prespiva kar tam... totaln smeh. Usmerl so naju v bliznji kamp. Zdej veva, da sva spala na 2000 m nadmorske visine v Hyundiju. V avtu sva igrala snops (mame, tu bi mogle bit pa zraven, ker se midva glede pravil nisva cist nc strinjala :). Noc je bila hudicevo dolga in naporna ...Ob sedmih zjutraj sva ze drvela naprej in veselo fotografirala Canyon ... takrat se nisva vedela za pokvarjeno kartico. Zapustila sva nacionalni park z dobrimi obcutki, med potjo pri Indijancih kupila ogrlici in dirjala proti severu okoli parka!
Ni komentarjev:
Objavite komentar