Vikend v Franciji

MONTE CARLO
V Monte Carlu smo si privoščili še eno pizzo in predno smo našli prostor kje bi jo pojedli, je bila že pošteno mrzla. Pojedli smo jo v družbi Rubensa Barichela in Rooniya. Proti večeru smo se vrnili nazaj v Menton. Po 200tih premaganih stopnicah je bil že spet čas za hrano ...hrenovke in paradajz na Mitjev način – specialiteta! Pogledali smo super akcijski film, ki nam je zamoril celo noč.
NICA – ANTIBES - GRASSE
Kljub temu smo zgodaj vstali in v mislih že bili v Nici. Tja smo tudi prispeli in se trudili našo potujočo bajto parkirat, a brez uspeha! Največji uspeh je bil, ko smo se z našo bajto peljali čez najbolj znamenito tržnico v Nici ... tam se ljudje še peš komaj srečujejo ... pogumni Gogi je vozil kot v »šumi«! Z ogledom Nice peš ni bilo nič. Zadovoljni z videnim smo krenili proti Antibesu.
Antibes je malo obmorsko letovišče, nam bo ostalo v spominu predvsem po odličnih predstavah v Marinelandu. Videli smo delfine, imenitne orke, zabavne tjulne ... nad nami so plavali morski psi od katerih so bile bolj strahotne le piranije!
Ob sončnem zahodu smo pot nadaljevali proti mestu Grasse, znanem po parfumih! Neplanirano je Gogi Mitju in Tini razkazal znamenit zapor na vrhu hriba. Ogledali smo si zapornike, a nam jih niso pustili fotkat . Dovolj smo imeli vožnje po terasah mesta Grasse – nikjer parkplaca za našo bajto, zato smo se spustili v dolino in poskusili srečo v dveh kampih. Tudi v drugem se je sezona že končala, a za razliko od prvega je bil vstop omogočen. Ko smo se vsidrali in vsi trije buljili v Olgico, nas je kot duh presenitil nekdo, ki je od nas dobil 28,5 eur, da smo se lahko priklopli na štrom in umili posodo. Večer je bil v znamenju wiskya in booma.
NEDELJA V GRASSU
Hvala bogu smo takoj našli parkplac, parkirali hiško in se odpravili na potep po dišečih ulicah. Fragonard nas je fasciniral s svojim muzejem parfumov in butiki polnimi dišav. Gogi ne bi bil Gogi, če naju nebi vlačil naokoli kot dva cucka ... komaj sva si zborila kavo in rogljiček na toplem sončku. Tino in Gogija je ta dan pretresla novica o izgubi Tininega predragega strica. Podarjeno življenje je lahko hitro minjivo, zato ga bomo poskusili izkoristiti kar se da najbolje.
CANNES
Grasse je res nekaj posebnega, a ne tako, da bi si tam želeli ostati dlje časa. Kmalu smo se znašli na brezmejni plaži Cannesa. Tina si je privoščila kavo v kafiču, Mitja in Gogi pa sta se kot dva velika pomembneža pomešala med francoske lepotičke na plaži. Željna druženja sta se hitro vključila v partijo odbojke na mivki s francozinjami, se okopala v morju in z nasmoškom na ustih vrnila v realni svet. Odpeljali smo se malo ven iz Cannesa, parkirali ob magistralki, skuhali testenine in jih z velikim užitkom pojedli na pomolu ob prijetnem valovanju morja.
POT DO ST. TROPEZA
Za nadaljevanje poti proti znamenitemu St. Tropezu smo izbrali obmorsko pot ... ni nam bilo žal, saj smo se neprestanoma ustavljali in občudovali mogočna posestva tik ob azurni obali ... le – ta je res nekaj posebnega, sploh pa ob sončnem zahodu. Kar ženske pogosto sploh ne opazimo, moško oko takoj zazna – divja gokard steza ... seveda nismo mogli mimo. Mitja in Gogi sta si nabavila vstopnice, poslušala francosko razlago o varnosti in se skupaj še z dvema Francozinjama odpeljala na divjo 10 minutno dirko. Nazaj sta prišla cela »prešejkana« od adrenalina. Končno smo naleteli na zastonj prenočišče malo ven iz St. Tropeza. Ker se v okolici nič ni dogajalo, smo si naredili interno zabavo z AKTIVITY. Malo čež polnoč pa zatisnili oči v trden spanec.
ST. TROPEZ
Res imamo (zaenkrat) neverjetno srečo z vremenom ... danes ponoči je deževalo, a prebudili smo se v sončno jutro! Gremo novim dogodivšlinam naproti!